»Ciper in z njim povezani vsi dogodki, prijatelji in izkušnje so se nam globoko vtisnili v spomin,« pravijo Neža Jerič, Vida Kovačič in Klavdija Dremelj.
Po dolgih petih urah vožnje s kombijem v drugi polovici meseca marca smo prispeli na letališče v Budimpešti. Čas in vznemirjenje pred letom smo si krajšali s tekanjem po stopnicah. Prišel je čas, da vzletimo proti Cipru. Za vse tri je bila to prva izkušnja z letenjem, zato nas je bilo kar precej strah. Po treh urah letenja smo utrujeni prispeli v Larnaco.
Po zajtrku naslednjega dne smo šli na ogled rimskih ostankov in nekaterih lokalnih arheoloških zanimivosti. Zelo nam je prijal pogled na morje in morska voda, s katero smo se škropile. Po večerji drugi dan smo odšli na čudovit sprehod po mestu Limasol.
Nato je sledil dan, na katerega smo čakali zelo dolgo, saj smo na avtobusu srečali ciprške učence. Po kakšni uri vožnje smo prispeli v tovarno, v kateri izdelujejo izdelke iz vrtnic, kot so čokolada, parfumi, mila v obliki sonca itd. Nadalje smo se odpeljali v majhno vasico Kyperounta, kjer smo uživali v vročih temperaturah in druženju z ostalimi otroki, ki so se udeležili projekta Erasmus+. Vsak po svoje se je dokazoval v angleščini in projektnih zadolžitvah. Po dolgem in napornem dnevu smo prispeli v Nikozijo, kjer je tudi locirana naša partnerska šola. Začeli smo s projektnimi aktivnostmi, zaradi česar smo tudi prišli. Ko smo prišli v šolo, so nam vsi ciprški otroci neverjetno sledili, očitno smo jim bili zanimivi , ker smo bili drugačni. Po prireditvi smo se srečali s predstavnikom slovenske ambasade na Cipru. In nato smo se končno lotili SONCA, glavne teme našega študijskega srečanja. V eni od delavnic smo izračunali, da je zemlja res okrogla in da se senca na Cipru v takem času (20.3. – enakonočje) v dveh minutah poveča za pet centimetrov. Popoldan smo si ogledali Nikozijo, ki je mejno mesto med grškim in turškim delom. Ciprška stran, na kateri smo bili, je bila veliko bolj urejena in razvita. Presenečene smo bile nad velikim številom potepuških mačk, ki jih je bilo vsepovsod preveč. V mestu smo si ogledali tudi hišo, v kateri so prebivali plemiči v preteklosti. Nadvse zanimivo in poučno.
Po zajtrku predzadnjega dne smo se takoj odpravili v šolo, kjer smo postavili stojnico in ostalim učencem predstavili slovenske znamenitosti. Vsem Ciprčanom smo se zahvalili za prijetno dobrodošlico in mediteransko gostoljubje. Nato smo izdelovali sončne ure. Vsak je izdelal svojo, ki smo jo lahko tudi odnesli domov. Sledilo je kuhanje tradicionalne hrane. Vsi udeleženci smo pripravljali ciprško hrano. Bila je zelo okusna. Sledila je predstavitev držav, kjer smo se potrudili po svojih najboljših močeh. Po zadnji skupni večerji smo se vrnili v hotel, kjer smo se s solzami v očeh poslovili od španskih, latvijskih, norveških in ciprških prijateljev. Žalostni smo se razšli okrog polnoči.
Po zajtrku naslednjega dne smo šli na ogled rimskih ostankov in nekaterih lokalnih arheoloških zanimivosti. Zelo nam je prijal pogled na morje in morska voda, s katero smo se škropile. Po večerji drugi dan smo odšli na čudovit sprehod po mestu Limasol.
Nato je sledil dan, na katerega smo čakali zelo dolgo, saj smo na avtobusu srečali ciprške učence. Po kakšni uri vožnje smo prispeli v tovarno, v kateri izdelujejo izdelke iz vrtnic, kot so čokolada, parfumi, mila v obliki sonca itd. Nadalje smo se odpeljali v majhno vasico Kyperounta, kjer smo uživali v vročih temperaturah in druženju z ostalimi otroki, ki so se udeležili projekta Erasmus+. Vsak po svoje se je dokazoval v angleščini in projektnih zadolžitvah. Po dolgem in napornem dnevu smo prispeli v Nikozijo, kjer je tudi locirana naša partnerska šola. Začeli smo s projektnimi aktivnostmi, zaradi česar smo tudi prišli. Ko smo prišli v šolo, so nam vsi ciprški otroci neverjetno sledili, očitno smo jim bili zanimivi , ker smo bili drugačni. Po prireditvi smo se srečali s predstavnikom slovenske ambasade na Cipru. In nato smo se končno lotili SONCA, glavne teme našega študijskega srečanja. V eni od delavnic smo izračunali, da je zemlja res okrogla in da se senca na Cipru v takem času (20.3. – enakonočje) v dveh minutah poveča za pet centimetrov. Popoldan smo si ogledali Nikozijo, ki je mejno mesto med grškim in turškim delom. Ciprška stran, na kateri smo bili, je bila veliko bolj urejena in razvita. Presenečene smo bile nad velikim številom potepuških mačk, ki jih je bilo vsepovsod preveč. V mestu smo si ogledali tudi hišo, v kateri so prebivali plemiči v preteklosti. Nadvse zanimivo in poučno.
Po zajtrku predzadnjega dne smo se takoj odpravili v šolo, kjer smo postavili stojnico in ostalim učencem predstavili slovenske znamenitosti. Vsem Ciprčanom smo se zahvalili za prijetno dobrodošlico in mediteransko gostoljubje. Nato smo izdelovali sončne ure. Vsak je izdelal svojo, ki smo jo lahko tudi odnesli domov. Sledilo je kuhanje tradicionalne hrane. Vsi udeleženci smo pripravljali ciprško hrano. Bila je zelo okusna. Sledila je predstavitev držav, kjer smo se potrudili po svojih najboljših močeh. Po zadnji skupni večerji smo se vrnili v hotel, kjer smo se s solzami v očeh poslovili od španskih, latvijskih, norveških in ciprških prijateljev. Žalostni smo se razšli okrog polnoči.
Evharisto poli Cyprus oziroma najlepša hvala, Ciper!
